32 držav je preklicalo obravnavo GSP za kitajsko trgovino. S čim se bodo soočili izvozniki?

2021-12-01

Carinska spletna stran 28. oktobra, glede na napoved, od 1. decembra Kitajska ne bo več članica Evropske unije, Velika Britanija, Kanada, Turčija, Ukrajina in Liechtenstein 32 držav, kot je potrdilo o poreklu GSP, ki ga izda blago, to pomeni, da Kitajska in teh 32 držav druga drugi preklicajo trgovinsko preferencialno obravnavo.  Teh 32 držav Kitajski ne podeljuje več trgovinskega statusa v okviru splošnega sistema preferencialov.
Natančneje, odprava GSP bo povzročila, da bodo nekateri izvozniki izgubili tarifne preferenciale, kar bo povzročilo določen pritisk, vendar je splošni učinek omejen.
Po eni strani je kitajski izvoz že dolgo šel skozi fazo zanašanja na preferencialne tarife za osvojitev trga, zdaj pa so dosežki kitajskih izdelkov na mednarodnem trgu odvisni predvsem od konkurenčnosti.
Po drugi strani pa bo imela odprava GSP omejen vpliv na izvozne stroške kitajskih podjetij. Poleg ustreznih dogovorov v okviru mehanizma STO je Kitajska z nekaterimi državami in regijami podpisala tudi različne trgovinske sporazume. Poleg tega se je od izbruha ponovno pokazala odpornost našega izvoznega sektorja.
Kot vsi vemo, je sproščanje denarne politike v Evropi in Združenih državah povzročilo skokovit dvig cen surovin in energije, kar je povzročilo velik stroškovni pritisk na izvoznike. Poleg tega so ZDA pod Trumpovo administracijo nadaljevale glavni ton trgovinskega protekcionizma proti Kitajski, posamezne države EU pa so občasno povzročale "težave" z ideološkimi vprašanji. V takšnem okolju je kitajski izvoz ohranil veliko hitrejšo rast od pričakovanj, saj je v prvih treh četrtletjih leta 2021 zrasel za 22,7 odstotka, septembra pa za 28,1 odstotka, kar je presenetilo številne "pesimistične" analitike, ki napovedujejo kitajsko gospodarstvo. To je posledica učinkovitega kitajskega preprečevanja in obvladovanja epidemije ter celotnega industrijskega sistema. Zanaša se tudi na tiha prizadevanja številnih malih in srednje velikih izvoznih podjetij na Kitajskem. Nekatera podjetja celo nosijo izgube, ki jih povzročajo naraščajoče cene surovin za izvozne kredite, kar izboljšuje kreditno vsebino kitajske proizvodnje in pridobiva stabilna mednarodna naročila.
Poleg tega je s poglobljeno preiskavo proizvodne baze na jugovzhodni obali ugotovljeno, da je izvozni sektor že dolgo odvisen od delovno intenzivnih industrij, inteligentne tovarne so bile široko uporabljene in imajo možnost, da razviti na vrh industrijske verige. Nekateri tuji mediji so odpoved kitajske obravnave "GSP" s strani 32 držav interpretirali kot razširitev trgovinske vojne, ki so jo proti Kitajski vodile zaveznice ZDA. To je očitno napačna razlaga.
Rezultat trgovinske vojne ZDA proti Kitajski je že jasen. Kljub 25-odstotni carini se je kitajski izvoz v ZDA še naprej povečeval in dosegel rekordno raven. Pod pritiskom visoke inflacije je ameriška ministrica za finance Janet Yellen ponovno dejala, da bo razmislila o recipročnem znižanju carin za Kitajsko. Za EU, Združeno kraljestvo in druge države, ki se prav tako soočajo s hudo inflacijo, ni v njihovem interesu neposredno ali prikrito zvišanje cen uvoženega blaga iz Kitajske, niti ne bo spremenilo zakonodaje in splošnega trenda dvostranskega gospodarstva in trgovine razvoj.
Natančneje, odprava GSP bo povzročila, da bodo nekateri izvozniki izgubili tarifne preferenciale, kar bo povzročilo določen pritisk, vendar je splošni učinek omejen.
Po eni strani je kitajski izvoz že dolgo šel skozi fazo zanašanja na preferencialne tarife za osvojitev trga, zdaj pa so dosežki kitajskih izdelkov na mednarodnem trgu odvisni predvsem od konkurenčnosti.
Po drugi strani pa bo imela odprava GSP omejen vpliv na izvozne stroške kitajskih podjetij. Poleg ustreznih dogovorov v okviru mehanizma STO je Kitajska z nekaterimi državami in regijami podpisala tudi različne trgovinske sporazume. Poleg tega se je od izbruha ponovno pokazala odpornost našega izvoznega sektorja.
Kot vsi vemo, je sproščanje denarne politike v Evropi in Združenih državah povzročilo skokovit dvig cen surovin in energije, kar je povzročilo velik stroškovni pritisk na izvoznike. Poleg tega so ZDA pod Trumpovo administracijo nadaljevale glavni ton trgovinskega protekcionizma proti Kitajski, posamezne države EU pa so občasno povzročale "težave" z ideološkimi vprašanji. V takšnem okolju je kitajski izvoz ohranil veliko hitrejšo rast od pričakovanj, saj je v prvih treh četrtletjih leta 2021 zrasel za 22,7 odstotka, septembra pa za 28,1 odstotka, kar je presenetilo številne "pesimistične" analitike, ki napovedujejo kitajsko gospodarstvo. To je posledica učinkovitega kitajskega preprečevanja in obvladovanja epidemije ter celotnega industrijskega sistema. Zanaša se tudi na tiha prizadevanja številnih malih in srednje velikih izvoznih podjetij na Kitajskem. Nekatera podjetja celo nosijo izgube, ki jih povzročajo naraščajoče cene surovin za izvozne kredite, kar izboljšuje kreditno vsebino kitajske proizvodnje in pridobiva stabilna mednarodna naročila.
Poleg tega je s poglobljeno preiskavo proizvodne baze na jugovzhodni obali ugotovljeno, da je izvozni sektor že dolgo odvisen od delovno intenzivnih industrij, inteligentne tovarne so bile široko uporabljene in imajo možnost, da razviti na vrh industrijske verige. Nekateri tuji mediji so odpoved kitajske obravnave "GSP" s strani 32 držav interpretirali kot razširitev trgovinske vojne, ki so jo proti Kitajski vodile zaveznice ZDA. To je očitno napačna razlaga.
Rezultat trgovinske vojne ZDA proti Kitajski je že jasen. Kljub 25-odstotni carini se je kitajski izvoz v ZDA še naprej povečeval in dosegel rekordno raven. Pod pritiskom visoke inflacije je ameriška ministrica za finance Janet Yellen ponovno dejala, da bo razmislila o recipročnem znižanju carin za Kitajsko. Za EU, Združeno kraljestvo in druge države, ki se prav tako soočajo s hudo inflacijo, ni v njihovem interesu neposredno ali prikrito zvišanje cen uvoženega blaga iz Kitajske, niti ne bo spremenilo zakonodaje in splošnega trenda dvostranskega gospodarstva in trgovine razvoj.